-
1 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
2 with
[wið]1) (in the company of; beside; among; including: I was walking with my father; Do they enjoy playing with each other?; He used to play football with the Arsenal team; Put this book with the others.) s,z2) (by means of; using: Mend it with this glue; Cut it with a knife.) s pomočjo3) (used in expressing the idea of filling, covering etc: Fill this jug with milk; He was covered with mud.) s,z4) (used in describing conflict: They quarrelled with each other; He fought with my brother.) s,z5) (used in descriptions of things: a man with a limp; a girl with long hair; a stick with a handle; Treat this book with care.) s,z6) (as the result of: He is shaking with fear.) zaradi, od7) (in the care of: Leave your case with the porter.) pri8) (in relation to; in the case of; concerning: Be careful with that!; What's wrong with you?; What shall I do with these books?) s,z9) (used in expressing a wish: Down with fascism!; Up with Manchester United!) s,z* * *[wið; wim]prepositions, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlicaway with you! — poberi se! izgubi se!stiff with cold — otrpel, trd od mrazawith God figuratively mrtev, v nebesihwith that — nato, tedajto rise with sun — vstati (skupaj, istočasno) s soncemleave it with me! — prepustite to meni!to be with s.o. on a point — strinjati se s kom o neki točkito be with it American colloquially biti na tekočem (o čem)vote with the Conservatives! — glasujte (volite) za konservativce!what does he want with me? — kaj hoče od mene?I can't leave with my mother so ill — ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna -
3 by
1. preposition1) (next to; near; at the side of: by the door; He sat by his sister.) poleg, blizu, pri2) (past: going by the house.) mimo3) (through; along; across: We came by the main road.) po4) (used (in the passive voice) to show the person or thing which performs an action: struck by a stone.) od5) (using: He's going to contact us by letter; We travelled by train.) s, z6) (from; through the means of: I met her by chance; by post.) po7) ((of time) not later than: by 6 o'clock.) do8) (during the time of.) med9) (to the extent of: taller by ten centimetres.) do, za10) (used to give measurements etc: 4 metres by 2 metres.) krat11) (in quantities of: fruit sold by the kilo.) na12) (in respect of: a teacher by profession.) po2. adverb1) (near: They stood by and watched.) blizu, zraven2) (past: A dog ran by.) mimo3) (aside; away: money put by for an emergency.) poleg, na stran•- bypass 3. verb(to avoid (a place) by taking such a road.) obiti- bystander
- by and by
- by and large
- by oneself
- by the way* * *I [bai]prepositionblizu, pri, ob, od, do, med, po, s, polegby s.o.'s bedside — ob postelji kogaby blood — po izvoru, po roduby the by(e) — mimogrede povedano, da ne pozabimby chance — po naključju, slučajnoby dint of — zaradi, s pomočjoby George! — pri moji veri!by Jove! — pri moji veri!by leaps and bounds — skokoma, hitroby letter — pismeno, s pismomby means of — s pomočjo, sby now — sedaj, že, medtemone by one — drug za drugim, posameznoby o.s. — sam zase, sam od sebeby sea — po morju, z ladjoby stealth — kradoma, skrivajby this time — medtem; že; ob tem časuby turns — menjaje, drug za drugim, po vrstitwo by two, by twos — po dvaby the way — mimogrede, približnoII [bai]adverbblizu, v bližini, poleg, zraven; mimoby and by — kmalu nato, kasnejefiguratively to pass s.o. by — prezreti koga -
4 thought
[Ɵo:t]past tense, past participle; = think* * *I [mɔ:t]nounmisel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt; plural mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir; figuratively minimalna količina, nekoliko, malce, kančeka beauty beyond thought — lepota, ki si je ni moč predstavljatiengaged in thought — zamišljen, zatopljen v mislia penny for your thoughts! figuratively rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?after further thought I saw I was wrong — ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam pravhe had no thought of paying his debt — prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolghe did not give a thought to his doings — niti hip ni pomislil, kaj delahis sole thought is to make money — njegova edina misel je, kako priti do denarjato read s.o.'s thoughts — brati misli kake osebesecond thoughts are best figuratively ni se treba prenaglitito take thought — zamisliti se, premislitihe took thought before replying — premislil je, preden je odgovorilII [mɔ:t]preterite & past participleod to think
См. также в других словарях:
denár — ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpráviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: odpraviti izkoriščanje, lakoto, nepismenost, suženjstvo; odpraviti napake, razvade, nepravilnosti v podjetju / odpraviti določene upravne enote; odpraviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri — predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
refrén — a m (ẹ̑) 1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dínar — ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fícek — cka m (ȋ) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj fickov // ekspr. denar sploh: čisto sestradan je bil in brez ficka; za te ficke se res ne splača delati ∙ ekspr. nimam niti ficka nimam popolnoma nič denarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krájcar — ja m (ȃ) 1. v stari Avstriji kovanec z vrednostjo ene stotine goldinarja: odprl je mošnjo in odštel nekaj krajcarjev; za zadnje krajcarje si je kupil kruh 2. ekspr. denar sploh: zaslužil je samo nekaj krajcarjev ● ekspr. nimam niti krajcarja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
